Cesta pelje počasi mimo, da je dovolj časa za razmislek. Smo lačni? Žejni? Je odprto? Kje je parkirišče? Kje zaviti? Pot vodi dovolj pogosto mimo, da vemo dovolj. Tukaj je gostilna že dolgo. Tukaj je zvon nad vrati. Tukaj smo že stali. Tukaj imajo tisto, kar imamo radi. In, ker se tudi dober glas dovolj širi, ne gremo mimo, temveč se ustavimo. Obcestna gostilna. Toda tudi domačija! In še dobro vino! Torej se ustavi, ko si tam naokrog lačen, saj se boš istrsko najedel. Ko boš zraven kaj (vina) spil, se boš še nagradil. In ko pade mrak, lahko ostaneš čez noč, ko je čas za odhod, pa kupi še kaj za domov.