Včasih ni bila le gostilna. Bila je tudi kmetija, trgovina, mesarija, hotel. Takrat je bila gostilna največja hiša na vasi, gostilničar najbogatejši vaščan. Danes ni več veliko takih, Lečnik je še! »Znani smo po tatarskem bifteku,« se začne pojasnjevanje jedilnega lista, »naše paštete pa so bile že večkrat nagrajene.« Naročili smo T-bone, zraven si izbereš omako (česnovo, gorčično, poprovo ali brusnično) in maslo (zeliščno, čilijevo ali tartufovo). Poskusili smo še z biftekom, iz pljučnega fileja. Mežerli so, seveda, pogreti, toda krožnik pod njimi tudi in krompirjeva solata varčuje z bučnim oljem, toda krompir je zrezan tanko in pravilno. In kločevi nudli? Testo bo dovolj tanko in dovolj voljno, nadev bo imel okus po sušenih hruškah in čeprav bo zabela iz ocvirkov bolj mehka kot hrustljava, vam med stenami iz kamna, mizami iz hrasta in lučmi iz neona ne bo več hladno.
